DEKD NAR 2017

6, razred
Učenci so raziskovali v kakšne namene se je voda iz Hudinje uporabljala v preteklosti. Na podlagi rezultatov so učenci izdelali plakat na katerem so grafično prikazali koliko učencev pozna posamezni namen uporabe vode iz Hudinje.
7. Razred
Učenci so po skupinah raziskovali porečje reke Hudinje. Presenetila jih je nadmorska višina reke 1380 m in velikost porečja 207m2. Po raziskovanju so predstavili ključne podatke in izdelali plakat. Ugotovili so, da o reki, ki teče mimo šole, vedo zelo malo. Malo so se sporekli glede njenega izvira, saj domačini navajajo 7 izvirov Hudinje, literatura pa navaja le en izvir in to hrib Kraguljišče v osrednjem Pohorju. Da je huda reka vedo iz vsakdanjega življenja, saj ob nalivih močno naraste in grozi, da bo prestopula breg kot hudournik.
8. razred
Učenci so iskali, določevali in popisovali organizme v reki Hudinji. Ugotovili so, da lahko Hudinjo uvrstimo v prvi kakovostni razred, saj so v njej popisali mnogo postranic, ličink enodnevnic, vrbnic in kačjih pastirjev. Našli so tudi potočnega raka, ki je prav tako pokazatelj čiste vode. Nad rezultati so bili presenečeni, saj niso pričakovali toliko življenja v vodotoku, katerega vsak dan opazujejo iz razdalje.
9. Razred
Devetošolsci so raziskovali, zakaj so v vitanskem grbu školjke. Izvedli so metodo anketiranja. Anketirali so 121 Vitanjčanov (65 mokih in 56 žensk) o poznavanju legende in o ostankih Panonskega morja. 19 oseb se glede odgovora niso opredelili in so izbrali odgovor ne vem, da školjke v grbu izvirajo iz legende meni 40 anketirancev, da so posledica resnične najdbe jih je odgovorilo 49,  Nekateri pa so postavili zanimive hipoteze: dva sta mnenja, školjka je starodavni simbol za postojanko, kar je Vitanje v svojem začetku tudi bilo; en anketiranec je mnenja, da si je školjke nekdo preprosto izmislil,  eden anketiranec pa meni, da je v Vitanje prišla posvetna gospoda, ki so plačali cerkvi, da so jim narisali školjke.

DEKD ZGO1 2017

Z učenci smo analizirali življenje včasih in danes. Iskali smo izvor slovenskih priimkov in krajevnih imen s Pri zgodovini smo se pogovarjali o tem, kakšen pomen naj bi imela voda za prve naseljence na tem območju. Z učenci 9. razreda smo poslušali pesem glasbene skupine Dan D z naslovom Voda. Učenci so jo potem po skupinah prevajali v angleščino. V 7. in 9. razredu smo se z učenci pogovarjali o rekih, ki se nanašajo na vodo. Učenci so razmišljali, kaj naj bil pomen tega reka, potem so tudi svoje ideje in razmišljanje napisali in poskušali v svoje razmišljanje dodati tudi svoje izkušnje glede posameznega reka. Učenci so poiskali tudi dodatnereke, ki se nanašajo na vodo.

DEKD ZGO 2017

Z učenci smo analizirali življenje včasih in danes. Iskali smo izvor slovenskih priimkov in krajevnih imen s korenom na temo vode.

DEKD Ob reki Hudinji

Na poti smo odkrivali, kje bi lahko potekala vodna učna pot od OŠ Vitanja do Rakovca. Poslikali in locirali smo objekte (mline, žage, gojišče rib, zajetje pitne vode Hudinja, razvaline tekstilne tovarne, malo hidroelektrarno), ki so nekoč izkoriščali vodno moč reke Hudinje. Pri tem nam je pomagal velik lokalni poznavalec g. Gustimir Lamot, ki je tudi član PD Vitanje. G. Polenšek nam je razkazal ribnike in bazene, kjer gojijo postrvi. G. Jože Hribernik in g. Rajko Šojč sta nam razkazala Hrvačev mlin, ki je od vseh mlinov še najbolj ohranjen. G. Andrej Ošlak nam je razkazal Poharnikov mlin, ki so ga letos na novo prekrili in preprečili propadanje. Ga. Nada Ošlak nam je razkazala Thurnovo vilo, kjer je bila šola v Rakovcu in nam pripovedovala v zgodovini Rakovca in šole. Podrobno smo raziskali Thurnovo žago s polnojarmenikom in Završnikovo žago. G. Branko Poklič, skrbnik vodnega zajetja, nam je razkazal vodno zajetje Hudinja in test neoporečnosti vode z ameriškimi postrvimi. Nekaj izmed objektov je še v takšnem stanju, da bi jih lahko obnovili in jih ohranili za prihodnje rodove. Objekte, ki so še samo razvaline pa je potrebno zaščititi pred propadanjem. Na vodni učni poti smo uživali v prelepih razglednih točkah ob reki Hudinji, Rakovec pa nas je očaral s svojo lepoto in bogato kulturno in naravno dediščino.

 

DEKD KNJ 2017

Učenci so brali ljudske pesmi o vodi, pravljico Mamica Dravica in jo ilustrirali.
Učenci izbirnega predmeta TJN od 4. do 9.r. so spoznavali besedišče na temo voda in poslušali nemške pesmi o vodi (besedišče) ter jih ilustrirali.
Učenci 5. r. so pri TJN po branju pravljiceMamica Dravica iskali nemške besede za žita, mlin, mlinar,….
Nekaj učencev 8. in 9.r. je njim že znano pripovedko Povodni mož v Vitanjskem jezeru prevedlo v nemščino, ostali učenci izbirnega predmeta nemščina od6.-9.r.  so poslušali nemški prevod, ugotavljali znane besede,in nazadnje zapisali kratek prevod “Povodnega moža”

  dsc_0303   dsc_0302

 

 

DEKD GUM 2017

Učenci 8. in 9. razreda so v slovenskem glasbenem izročilu iskali sledi obrednega darovanja vodi.Izvedeli so, da pesem o Marjetici in zmaju priča o najgloblji obliki verovanja v vodno božanstvo, o darovanju vodi, ki je zahtevalo ljudi. Ob tem so se seznanili s šegami in dejanji , s katerimi so se ljudje nekoč zatekali k magični moči vode. Spoznali so današnje podobe spomina na  verovanje v magično moč vode in njene mednarodne vzporednice. Učenci 5., 6. in 7. razreda so poslušali primere iz glasbenega  pesemskega izročila z opisom nastanka sveta kot vesoljnega potopa,  potokov in izvirov s čudežno močjo, rek in morij, ki jih je potrebno prepluti, da bi prišli do rešitve ali našli zaklad… Prepevali so slovenske ljudske in umetne pesmi o vodi, jih ilustrirali in upodobili v gledališču kamišibaj.