DEKD 3.R 2017

Učenci so se na krilih domišljije podali v svet pisanja. S Kapljico vode so potovali v širni svet. Prispevki, ki so nastali, pričajo o bogatem domišljijskem svetu tretješolcev. Izbrali smo tri prispevke, ki jih bomo tudi predstavili. Svoje delo so pri LUM nadgradili in ilustrirali vsak svoj pisni izdelek. Pri MAT smo predstavili porabo vode v štirh šolah- v primerljivih oddelkih. Lani smo bili Vodni agenti-člani mednarodnega projekta. Skrbno smo merili porabo vode. Za prikaz smo izbrali obdobje od januarja do junija 2017. Učenci so ob stolpičnem prikazu ugotavljali, da je poraba vode kar povsod približno enaka. Naučili smo se novo ljudsko Dekle je po vodo šlo. Na novo pa smo priredili lani naučen ples, ki smo ga plesali na skladbo Ob bistrem potoku je mlin. Učenci so v delu uživali, tema voda pa je bila v našem projektu že lani naša stalnica. Spomnili smo se tudi lanskega obiska pri g. županu, ki nam je predstavil kako je z oskrbo vode v domačem kraju. Ob fotografijah pa smo podoživeli tudi obisk Vodne postaje v naši šoli, ki smo si jo prislužili z marljivim delom v projektu.

DEKD 1.R 2017

Pri obravnavi vodoravne črte smo ob opazovanju vode v kozarcu in črti spregovorili tudi o lastnosti vode. Učenci so iskali teme, kaj vse se spomnijo ob besedi voda. Preden smo nadaljevali glasbo s časopisom, so pregledali fotografije in izrezali tisti, ki so našli na temo voda. Na to tematiko so vsak dan iskali po knjigah – nastajali manjši plakati. Osem krogov odličnosti – odgovornost, ali dovolj pijem. Vsak dan imajo na mizi vodo ali čaj. Podobno smo izbrali vsebine o vodi  MOČ FOTOGRAFIJE. Pri LUM smo povezali tematiko vode s slikanjem na mokro. Pri SLJ smo spoznali Pravljico Žabji kralj. Pri GUM smo prepevali, spremljali z glasbili in dramatizirali pesem TRI LUŽE, spoznali pa Slomškovo pesem NAJBOLJŠE SLADKO VINCE ob ozvedbi ansambla Slovenija in spremljavi citer. pogovorili smo se tudi o starih besedah.  ŠPORTNI DAN je bil zadnji dan kot zaključek tedna posvečen opazovanju vode v naravi (tudi rosa, megla, dež), vodovodna zajetja, spremljali smo pot Hudinje, Breznice, Hočne, umetnega izliva in naravnega izliva, se srečali z dedkom in babico učenca, ki sta nas sprejela v hiši, kjer je dedi Jože odraščal in nam pokazala slap Dantejev pekel, ruševine mlina. Pri Goležu smo si ogledali izvir, poskusili vodo, nekaj korakov naprej se pod mostom ob bregu Hudinje igrali s kamenčki kot otroci nekoč. Ker se učimo orientacijo, smo izkoristili in se naučili levi in desni breg. Po poti smo tudi večkrat zaprli oči in prisluhnili šumenju – blizu, daleč, kadar voda pada v globino…Ugotavljali smo, da nas voda pomirja, če hodimo v tišini in prisluhnemu zvoku narave. Vsak dan v tem tednu smo se dotaknili teme VODA. Tudi doma so iskali in spraševali na to temo, delali poskuse. Skozi šolsko leto bomo obravnavali še pesem POTOČEK, pa tudi pri SLJ se bomo v okviru književnosti ustavili ob tej temi.

 

DEKD NAR 2017

6, razred
Učenci so raziskovali v kakšne namene se je voda iz Hudinje uporabljala v preteklosti. Na podlagi rezultatov so učenci izdelali plakat na katerem so grafično prikazali koliko učencev pozna posamezni namen uporabe vode iz Hudinje.
7. Razred
Učenci so po skupinah raziskovali porečje reke Hudinje. Presenetila jih je nadmorska višina reke 1380 m in velikost porečja 207m2. Po raziskovanju so predstavili ključne podatke in izdelali plakat. Ugotovili so, da o reki, ki teče mimo šole, vedo zelo malo. Malo so se sporekli glede njenega izvira, saj domačini navajajo 7 izvirov Hudinje, literatura pa navaja le en izvir in to hrib Kraguljišče v osrednjem Pohorju. Da je huda reka vedo iz vsakdanjega življenja, saj ob nalivih močno naraste in grozi, da bo prestopula breg kot hudournik.
8. razred
Učenci so iskali, določevali in popisovali organizme v reki Hudinji. Ugotovili so, da lahko Hudinjo uvrstimo v prvi kakovostni razred, saj so v njej popisali mnogo postranic, ličink enodnevnic, vrbnic in kačjih pastirjev. Našli so tudi potočnega raka, ki je prav tako pokazatelj čiste vode. Nad rezultati so bili presenečeni, saj niso pričakovali toliko življenja v vodotoku, katerega vsak dan opazujejo iz razdalje.
9. Razred
Devetošolsci so raziskovali, zakaj so v vitanskem grbu školjke. Izvedli so metodo anketiranja. Anketirali so 121 Vitanjčanov (65 mokih in 56 žensk) o poznavanju legende in o ostankih Panonskega morja. 19 oseb se glede odgovora niso opredelili in so izbrali odgovor ne vem, da školjke v grbu izvirajo iz legende meni 40 anketirancev, da so posledica resnične najdbe jih je odgovorilo 49,  Nekateri pa so postavili zanimive hipoteze: dva sta mnenja, školjka je starodavni simbol za postojanko, kar je Vitanje v svojem začetku tudi bilo; en anketiranec je mnenja, da si je školjke nekdo preprosto izmislil,  eden anketiranec pa meni, da je v Vitanje prišla posvetna gospoda, ki so plačali cerkvi, da so jim narisali školjke.
Accessibility